Tožene stranke se v pravdnih postopkih tožbenim zahtevkom upirajo z različnimi ugovori. Med najpogostejše spadajo ugovori, da vtoževana terjatev ni nastala, da je bila že poplačana, da ni ustrezno izkazana, da je zastarala, da še ni zapadla, da jo je dolžna izpolniti neka druga stranka ipd.
Zelo razširjen – zaradi kompleksnosti razmerja še zlasti pri gradbenih sporih – pa je v praksi tudi t. i. pobotni ugovor. Logika pobotnega ugovora je, da stranka, ki nekaj dolguje, ta dolg kompenzira z nasprotno dospelo istovrstno zapadlo terjatvijo, ki jo ima do iste (nasprotne) stranke.
Do pobota v praksi lahko pride na dva načina, in sicer z (1) materialnim pobotom in (2) s procesnim ugovorom pobotanja v pravdi. Prvi, materialni pobot se izvede zunaj pravde, v pravdi pa tožena stranka ugovarja, da terjatev nasprotne stranke ne obstoji, ker je prenehala zaradi pobota, do katerega je prišlo, ko se stekli pogoji zanj. Na drugi strani pa ugovor pobotanja v pravdi predstavlja procesno dejanje (procesno pravno varstvo posebne oblike), ki omogoča, da tožena stranka zoper trditev tožeče stranke o njeni terjatvi zoper toženo stranko, ki je zajeta v tožbenem zahtevku, postavi nasproti svojo trditev, da ima nasprotno pobotljivo terjatev. V tem primeru o obeh terjatvah (in njunem pobotanju) odloči sodišče z izrekom sodbe.
Za procesni pobotni ugovor je dolgo časa veljalo, da zanj ni treba plačati nikakršne sodne takse, kar je tožene stranke spodbujalo, da so te ugovore postavljale »na zalogo«, »iz previdnosti« in brez predhodne kritične presoje utemeljenosti v pobot uveljavljenih terjatev. Ker pa takšni ugovori sodišče obremenjujejo na podoben način kot tožbeni zahtevki, je zakonodajalec z novelo Zakona o sodnih taksah (ZST-1D) predvidel, da za pobotne ugovore velja enak režim plačila sodnih taks kot za tožbene zahtevke.
To naj bi tožene stranke prisililo v razmislek o utemeljenosti pobotnega ugovora, s tem pa naj bi prišlo tudi do razbremenitve sodišč. Pred postavitvijo procesnega pobotnega ugovora je zato smiselno narediti vsaj osnovno analizo možnosti uspeha s tem ugovorom in temu prilagoditi obrambno strategijo, preden si stranke povzročijo nepotrebne stroške (takse). Je pa treba pri tem dodatni, da če tožena stranka procesni pobotni ugovor uveljavlja podredno in o ugovoru sodišče ne odloča (ker je npr. uspešen že njen primarni ugovor), ima pravico do vračila takse za procesni pobotni ugovor.