Tako 655. kot tudi 656. člen OZ določata, da je izvajalec do spremembe cene upravičen, ko bi se cene kalkulativnih elementov (elementov, na podlagi katerih so bile določene) zvišale »po sklenitvi pogodbe«.
Vendar pa OZ ni primarni predpis, ki se uporablja v predmetni situaciji.
Sodba Vrhovnega sodišča opr. št. IV Ips 64/2017 je opozorila na dejstvo, da je ZJN-3 glede na pravila OZ lex specialis, kar pomeni, da je temeljni zakon ZJN-3, OZ pa se uporablja podredno. Posledično je pomembno, kaj o predmetni tematiki določa ZJN-3.
ZJN-3 sicer nima konkretnega člena, ki bi urejal vprašanje presečnega datuma, od katerega dalje je izvajalec upravičen računati povišanja cen, vsebuje pa nekaj drugih določb, ki onemogočajo interpretacijo 655. in 656. člena OZ na način, da izvajalec, ki je svojo ponudbo oddal po pravilih javnega naročanja ni upravičen do povišanja cene od datuma oddaje ponudbe dalje.
Zaradi prepovedi, ki ga ureja tretji odstavek 67. člena ZJN-3, da pogodba o izvedbi javnega naročila v bistvenih delih ne sme odstopati od osnutka pogodbe iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, razen če je bila v postopku oddaje javnega naročila posamezna določba osnutka pogodbe predmet pogajanj med naročnikom in ponudnikom pri javnih naročilih ni mogoče, da bi ponudnik po oddani ponudbi kakorkoli spreminjal le to ali da bi se spreminjala pogodba, ki je bila kot osnutek oddana v času oddaje ponudbe. Navedena kogentna določba iz ZJN-3 Izvajalcu ne daje možnosti, da bi pred sklenitvijo pogodbe valoriziral oziroma prilagodil svoje ponudbene cene.
Nadalje nesklenitev pogodbe po pravnomočnosti javnega naročila po četrti točki 112. člena ZJN-3 predstavlja prekršek za izvajalca. Sankcioniranje nesklenitve pogodbe sicer ni absolutno, saj zakon dopušča možnost, da se pogodba ne sklene, če so podani objektivni razlogi, vendar pa sodna praksa nakazuje, da bo pravni standard »objektivnih razlogov« uporabljala enako strogo, kakor pojem spremenjenih okoliščin po 112.-115. členu OZ, zaradi česar so možnosti ponudnikov, da pogodbe po pozivu ne sklenejo izredno omejene. Prav tako bi odstop od namere sklenitve pogodbe predstavljal nesorazmerne stroške in težave za Naročnika, kar ne more biti niti v javnem interesu.
Zaradi obeh omenjenih določb ZJN-3 ni mogoče sklepati, da se je Izvajalec s sklenitvijo pogodbe o izvedbi javnega naročila po cenah, ki jih je oddal v ponudbi, odpovedal sklicevanju na spremenjene okoliščine, nastale med oddajo ponudbe ter sklenitvijo pogodbe, saj pri javnih naročilih izbrani ponudnik nima možnosti, da cene poviša pred sklenitvijo pogodbe, kakor ima to možnost pri ostalih pogodbah, kjer investitor ni javni Naročnik. Posledično podpis pogodbe ne predstavlja odpovedi sklicevanju na spremenjene okoliščine, saj Izvajalec zaradi specialnih določb ZJN-3 ni imel nikakršne druga možnosti, kakor da pogodbo sklene v vsebini oddane ponudbe.